ZDA in evropski partnerji naj bi pripravljali obsežen mirovni okvir za Ukrajino: Rusiji bi ponudil vrnitev na evropski energetski trg in postopno odpravo sankcij, Ukrajini pa denar za obnovo ter varnostna jamstva, primerljiva s petim členom Nata. Cena za Kijev bi bila visoka. Rusija bi najmanj za zdaj obdržala ozemlje, ki ga zaseda.
Načrt naj bi pogajanja razširil prek vprašanja prihodnje meje. Z gospodarskimi in varnostnimi spodbudami bi želeli doseči kompromis, ki ga nobena stran sicer ne bi sprejela. Pobuda se je po poročilih konkretneje oblikovala na šesturnem srečanju na Floridi, ki sta ga vodila Trumpova posebna odposlanca Jared Kushner in Steve Witkoff. Sodelovali naj bi ukrajinski predstavniki ter predstavniki Velike Britanije, Francije in Nemčije. Srečanje naj bi potekalo v golf klubu Shell Bay v Hallandale Beachu.
Na Floridi naj bi se pogovarjali tudi o varnostnih jamstvih in povojni obnovi Ukrajine. Nastajajoči okvir naj bi imel štiri dele: obnovo, varnostna jamstva, gospodarsko sodelovanje z Rusijo in teritorialni kompromis.
Pri obnovi naj bi Svetovna banka in investicijska družba BlackRock sodelovali pri pripravi finančnega okvira za obnovo uničenih območij, pomoč družinam ubitih in ranjenih vojakov ter ponovni zagon gospodarstva. Kijev naj bi moral pripraviti natančne ocene potrebnih sredstev in zagotoviti, da denar ne bi končal v rokah posameznikov, ki bi želeli izkoristiti obnovo.
Drugi steber bi bila zaveza ZDA in evropskih držav k vojaškemu odzivu, če bi Rusija po sklenitvi miru znova napadla Ukrajino. Ameriški uradnik naj bi jamstvo opisal kot nekaj, kar bi bilo po učinku primerljivo s petim členom pogodbe Nato, po katerem se napad na eno članico obravnava kot napad na vse. Evropski parlament je letos zagovarjal trdna in verodostojna jamstva za Ukrajino na tej ravni. Koalicija držav, ki podpira Ukrajino, je že januarja govorila o zavezujočih obljubah pomoči ob morebitnem novem ruskem napadu, tudi z vojaškimi zmogljivostmi, obveščevalnimi podatki in logistično podporo.
Najbolj presenetljiv del načrta naj bi bilo ponovno gospodarsko sodelovanje Rusije, Ukrajine in EU, predvsem na področju energetike. Pogajalci naj bi preučevali možnost energetske infrastrukture za ponovno dobavo ruskega plina in nafte v Evropo, pri čemer bi si Rusija in Ukrajina delili prihodke. Moskva bi v zameno za mir dobila dolgoročnejši dostop do evropskega energetskega trga, dogovor pa bi določil tudi način in časovni okvir za postopno odpravo sankcij.
Takšen preobrat bi bil še pred kratkim politično skoraj nepredstavljiv. EU je po ruski invaziji leta 2022 zmanjševala energetsko odvisnost od Moskve in širila sankcije. Evropski parlament je letos poudaril, da sankcij ne bi smeli odpravljati, dokler mirovni sporazum ne bi bil dogovorjen in trajno uresničen.
Politično najtežji del bi bil teritorialni kompromis. Po predlaganem okviru bi Rusija pristala na prekinitev ognja vzdolž sedanje frontne črte, Moskva pa bi še naprej nadzorovala zasedena ozemlja, tudi dele Donbasa. To ne bi nujno pomenilo, da bi Ukrajina formalno priznala rusko suverenost nad njimi, temveč da bi se razmere na terenu zamrznile.
Za predsednika Volodimirja Zelenskega bi bilo takšno soglasje izjemno težko, saj Ukrajina vztraja, da Rusija ne sme biti za agresijo nagrajena z ukrajinskim ozemljem. Tudi Vladimir Putin bi moral opustiti velik del prvotnih ruskih vojnih ciljev: namesto podreditve Ukrajine bi sprejel prekinitev spopadov na sedanji fronti, v zameno pa dobil možnost gospodarske normalizacije z Zahodom in postopne odprave sankcij.
Proces je povezan še z ukrajinskimi napadi na ruske rafinerije. Donald Trump želi, da bi obe državi ustavili napade na energetsko infrastrukturo. Kushner in Witkoff naj bi ukrajinske predstavnike na srečanju na Floridi pozvala, naj prenehajo napadati ruske rafinerije; podobno zahtevo naj bi ameriški pogajalci izrazili že večkrat v zadnjih mesecih. Ukrajina se temu upira, saj so napadi na rafinerije eden njenih učinkovitejših načinov gospodarskega pritiska na Moskvo.
Ameriški uradnik naj bi dejal, da bi se mirovna diplomacija lahko znova aktivirala, če bi Zelenski pristal na ustavitev napadov, nato pa bi ameriška delegacija odpotovala v Moskvo. Načrti za novo potovanje v Rusijo naj bi bili medtem zamrznjeni, dokler Zelenski »ne izboljša odnosov s Trumpom«.
Odnosi med Washingtonom in Kijevom so se v zadnjih dneh zaostrili. Trump je razglasil tako imenovano energetsko premirje, Zelenski pa je Rusijo obtožil nadaljevanja napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Ruski napadi so se nadaljevali tudi po Trumpovi objavi. Evropski voditelji naj bi bili jezni zaradi Trumpovega nedavnega dogovora z Moskvo o ruskem dizlu, vendar naj bi želeli nadaljevati diplomatski proces. Britanska vlada je 10. oktobra poudarila, da bo še naprej vojaško in finančno podpirala Ukrajino ter ohranjala sankcijski pritisk na Rusijo. Podpira tudi ameriška prizadevanja za trajen mir, a vztraja, da je Rusija doslej zavračala popolno ali delno premirje.
Predlog še ni mirovni sporazum niti uradno objavljena ponudba Putinu in Zelenskemu. Ameriški in evropski pogajalci naj bi okvir šele oblikovali, številne ključne podrobnosti pa ostajajo odprte: ozemeljska ureditev, pogoji za odpravo sankcij in obseg ameriških vojaških jamstev. Če bi bil načrt uresničen v opisani obliki, bi pomenil velik preobrat zahodne politike do Rusije po invaziji februarja 2022: Putin bi moral zamrzniti vojno, Zelenski sprejeti dejanski ruski nadzor nad delom ukrajinskega ozemlja, EU pa bi v zameno za mir znova odprla vrata vsaj delu gospodarskega in energetskega sodelovanja z Moskvo.