Vojna proti Iranu je zvišala cene goriv in Donalda Trumpa postavila pred politično tveganje pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Zdaj poskuša posledice svoje odločitve omiliti z dogovorom o ruskem dizlu ter krivdo za drago gorivo prevaliti na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ukrajinsko obrambo pred rusko agresijo.
Pred predsedniškimi volitvami leta 2024 je Trump volivcem obljubljal, da bo kot protivojni kandidat preprečil nove ameriške »večne vojne«. Konec februarja letos pa je skupaj s tesnim zaveznikom, izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, napadel Iran, kjer od leta 1979 vlada avtoritarna oblast islamske duhovščine.
Trump je verjetno pričakoval kratko vojaško operacijo, podobno kratki in zelo uspešni akciji zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura na začetku leta. A po napadih, v katerih je umrl velik del iranskega vodstva, se oblast visokih islamskih duhovnikov in vse močnejše iranske revolucionarne garde ni sesula. Iran je odgovoril z zaprtjem Hormuške ožine, posledica pa so bile višje cene goriv po svetu.
Pred novembrskimi vmesnimi volitvami se je Trump znašel v težkem položaju. Republikancem grozi izguba nadzora nad predstavniškim domom in senatom, kar bi demokratom omogočilo, da močno omejijo njegovo moč v zadnjih dveh letih drugega predsedniškega mandata. Povprečna cena dizla v ZDA je bila pretekli petek 6,27 dolarja oziroma 5,6 evra za galono, skoraj dvakrat več kot leto prej.
Trump poskuša položaj izboljšati z odpravo ameriških sankcij na izvoz ruskega dizla. Pred tem je evropskim državam grozil z embargom na izvoz ameriškega dizla. Po napovedih naj bi na ameriški trg prispelo 300 tisoč ton ruskega dizla, novembra še 500 tisoč ton, pozneje pa milijon ton. Ta količina naj bi zapolnila le en dan povpraševanja po dizlu v ZDA.
Države skupine G7 bodo ob tem iz svojih rezerv sprostile do sto milijonov sodčkov nafte in naftnih derivatov, tudi dizla, v sodelovanju z Mednarodno agencijo za energijo. Številni politični analitiki menijo, da ruski dizel cen goriv ne bo bistveno znižal. Nemški politolog in strokovnjak za ZDA Thomas Jäger je ocenil, da želi Trump z dogovorom predvsem prepričati razočarane volivce, da bodo cene po volitvah padle, če bodo zaupali njemu in republikancem.
Ukrajina v zadnjih mesecih z droni pospešeno napada rusko naftno infrastrukturo. Trump skuša napade predstaviti kot pojasnilo za visoke cene goriv, ki posebej obremenjujejo ameriške kmete in tovarnarje, del njegove volilne baze. Jäger meni, da takšna taktika ne bo prepričala volivcev, ki spremljajo dogajanje po svetu, Trump pa računa na tiste, ki se z zunanjo politiko ne ukvarjajo.
Nemški novinar Gabor Steingart je opozoril na ceno, ki jo ima takšna politika za Ukrajino: »Dejstvo, da od danes naprej (Američani, op. p.) ne točijo le ruskega dizla, ampak tudi ukrajinsko kri, je sicer njihova resničnost, a se tega ne zavedajo.« Denar od prodaje ruskih energentov na svetovnem trgu se namreč steka v ruski vojni stroj in Rusiji pomaga nadaljevati vojno proti Ukrajini.
Steingart je še zapisal, da Trumpovi volivci ne živijo v Kijevu ali Lvovu, ampak v Milwaukeeju in Minneapolisu; zanima jih njihov rezervoar za gorivo, ne Putin. Povprečna cena dizla v ZDA je bila pretekli petek 6,27 dolarja oziroma 5,6 evra za galono, kar je skoraj dvakrat več kot leto prej. Njegova omemba »ukrajinske krvi« se nanaša na možnost, da bo Rusija prihodek od prodaje dizla Američanom namenila za nove smrtonosne napade na ukrajinske civiliste.
