Rimska univerzitetna bolnišnica Gemelli je že desetletja tesno povezana z zdravljenjem papežev. V njenem desetem nadstropju je poseben prostor, prilagojen potrebam poglavarja Katoliške cerkve, za njegovo varnost pa skrbijo pristojne italijanske in vatikanske službe. Zgodovina ustanove sega v čas pred prvo papeško hospitalizacijo, svetovno znana pa je postala po atentatu na Janeza Pavla II. leta 1981.
Bolnišnica Agostino Gemelli je znova v središču pozornosti svetovne javnosti. V njej so 13. oktobra operirali papeža Leona XIV., ki so mu zaradi pljučnega adenokarcinoma odstranili spodnji reženj desnega pljučnega krila. Po navedbah Vatikana je poseg minil brez zapletov, papež pa okreva v bolniški sobi v desetem nadstropju.
Gemelli je pomembna zdravstvena ustanova za papeže, vendar to ni posledica uradnega pravila, po katerem bi se moral vsak papež ob bolezni zdraviti prav tam. Povezava se je utrdila skozi zgodovino, predvsem zaradi zdravljenja Janeza Pavla II. po atentatu na Trgu svetega Petra leta 1981.
Po atentatu 13. maja 1981 so Janeza Pavla II. s hudimi poškodbami prepeljali v Gemelli, kjer so ga operirali. Bolnišnica je nato postala pomembno središče njegove zdravstvene oskrbe. Med več hospitalizacijami je tam skupaj preživel 153 dni.
Papež je bolnišnico v šali poimenoval »tretji Vatikan«, s čimer je poudaril, kako pomembno mesto je dobila v njegovem življenju. Ob apostolski palači v Vatikanu in papeški rezidenci v Castel Gandolfu je Gemelli postal kraj, kamor se je vračal ob zdravstvenih težavah.
Bolnišnica nosi ime po italijanskem frančiškanskem redovniku in zdravniku Agostinu Gemelliju. Njena zgodovina sega v prejšnje stoletje, danes pa velja za eno pomembnejših univerzitetnih zdravstvenih ustanov v Italiji.
Poseben prostor za papeža je urejen v desetem nadstropju. Namenjen je zdravljenju in okrevanju, hkrati pa zagotavlja več zasebnosti ter nemoteno delo zdravstvenega osebja. Poleg bolniške sobe naj bi vključeval kopalnico, dnevni prostor za srečanja z najbližjimi sodelavci in zasebno kapelo, ki papežu omogoča molitev in bogoslužje med hospitalizacijo.
Med papeževim zdravljenjem za varnost skrbijo italijanske varnostne službe in vatikanska žandarmerija. Njihove naloge so razdeljene glede na pristojnosti in območje varovanja. Zaradi papeževega položaja je treba nadzorovati dostop in varovati okolico, obenem pa zagotoviti nemoteno delovanje bolnišnice. Varnostni ukrepi naj bi čim manj posegali v delo zdravstvenega osebja in zdravljenje drugih pacientov.
Pozornost je v preteklosti pritegnil tudi kirurg Sergio Alfieri, ki je operiral papeža Frančiška. Konec leta 2023 se je znašel v preiskavi zaradi suma ponarejanja uradnih dokumentov. Po navedbah italijanskih medijev naj bi bil v operacijskih zapisnikih naveden kot izvajalec posegov, čeprav v nekaterih primerih domnevno ni bil prisoten. Leta 2024 so tožilci predlagali, naj se mu sodi.