Uvajanje naprednih digitalnih tehnologij je povezano z več bolniške odsotnosti in slabšim samoocenjenim zdravjem pri zaposlenih, katerih delo temelji predvsem na fizičnih opravilih. Pri zaposlenih v pretežno pisarniških in drugih kognitivnih poklicih raziskovalci primerljivega poslabšanja niso zaznali. Raziskava nemškega inštituta Ifo, Inštituta za raziskovanje zaposlovanja (IAB) in Univerze v Konstanci tako opozarja, da lahko digitalizacija različno vpliva na zdravje glede na vrsto dela.
Oliver Schlenker, namestnik direktorja centra Ludwig Erhard pri inštitutu Ifo, je ob predstavitvi ugotovitev dejal: „Ko njihova delovna mesta postajajo bolj digitalizirana, zaposleni zunaj tipičnih pisarniških poklicev poročajo o slabšem počutju in več bolniških odsotnostih.“ Po njegovih besedah rezultati nakazujejo, da bi digitalna preobrazba lahko še povečala obstoječe zdravstvene neenakosti med zaposlenimi.
Raziskovalci so zaposlene razdelili v dve skupini: na tiste, katerih delo temelji predvsem na fizičnih opravilih, in na tiste s pretežno kognitivnimi oziroma pisarniškimi nalogami. V izvirni študiji so analizirali več kot ducat različnih nalog, ki jih zaposleni opravljajo na delovnem mestu.
Digitalizacija je v obeh skupinah prinesla podobne spremembe: naloge so postajale zahtevnejše, povečala sta se časovni pritisk in pritisk glede delovne uspešnosti, zaposleni pa so opravljali več kompleksnih in storitveno usmerjenih nalog. Zdravstvene posledice pa so se razlikovale. Pri fizičnih delavcih se je z večjo digitalizacijo poslabšala samoocena zdravja, povečalo pa se je tudi število dni bolniške odsotnosti. Pri zaposlenih v pretežno kognitivnih oziroma pisarniških poklicih statistično zaznavnega negativnega učinka niso ugotovili. Povprečni rezultati za vse zaposlene skupaj lahko zato skrijejo pomembne razlike med skupinama.
Pri fizičnih delavcih je bil porast digitalizacije za en standardni odklon povezan s povprečno skoraj 7,6 dodatnega dneva bolniške odsotnosti. Pri kognitivnih delavcih primerljivega učinka niso zaznali.
V raziskavi digitalizacija ne pomeni zgolj uporabe računalnikov ali običajne programske opreme, ki je v številnih poklicih prisotna že desetletja. Nanaša se predvsem na pametne oziroma napredne tehnologije: povezane stroje in naprave, senzorje, robotiko, umetno inteligenco, velike podatkovne zbirke ter druge tehnologije, ki samodejno izmenjujejo informacije in optimizirajo delovne procese. Raziskovalci so jih ločili od običajne računalniške opremljenosti delovnega mesta.
Izvirna analiza sodobno digitalizacijo povezuje tudi z uporabo umetne inteligence, velikih podatkov in interneta stvari ter s prehodom od ponavljajočih se opravil k bolj kompleksnim, družbenim, matematičnim in programerskim nalogam.
Ena od mogočih razlag za različne zdravstvene posledice je tako imenovani tehnostres – stres, ki nastane ob prilagajanju novim tehnologijam in delovnim zahtevam, za katere zaposleni nimajo dovolj znanja ali izkušenj. „Novim digitalnim zahtevam se je lahko še posebej težko prilagoditi zaposlenim, ki nimajo potrebnih znanj in izkušenj,“ pojasnjuje Schlenker.
Fizični delavci so že pred uvedbo novih tehnologij v povprečju poročali o slabšem zdravstvenem stanju in so praviloma imeli nižjo formalno izobrazbo kot zaposleni v kognitivnih poklicih. Raziskovalci zato opozarjajo, da bi digitalizacija lahko obstoječe razlike še poglobila.
Negativni učinki pa niso neizogibni. Pri fizičnih delavcih, ki so se udeleževali izobraževanj o novih tehnologijah, raziskovalci skoraj niso zaznali poslabšanja zdravja ali dodatnih bolniških odsotnosti. V izvirni študiji so ugotovili, da so negativni rezultati v veliki meri skoncentrirani pri zaposlenih, ki se izobraževanj niso udeleževali.
Pomembna se je pokazala tudi organizacijska kultura. Zaposleni, ki so menili, da jih nadrejeni podpirajo pri spremembah, so ob digitalizaciji beležili manj dodatnih bolniških dni. Avtorji opozarjajo, da je treba ta rezultat razlagati previdno, saj gre tudi za subjektivno oceno podpore nadrejenih.
Raziskovalci niso našli dokazov, da bi morebitne negativne zdravstvene posledice zaposlenim nadomestili višji dohodki. Vplivi digitalizacije na zaslužek in zaposlenost so bili majhni in statistično neznačilni.
Raziskava temelji na reprezentativnih podatkih iz Nemčije. Raziskovalci so združili ankete med podjetji in zaposlenimi o uporabi digitalnih tehnologij z administrativnimi podatki socialnega zavarovanja ter primerjali spremembe med letoma 2011 in 2019. Končni vzorec je obsegal 3.235 zaposlenih, ki so bili v podjetjih zaposleni že leta 2011. Pri analizi so upoštevali starost, dohodek, izobrazbo, preteklo zdravstveno stanje, osebnostne značilnosti, poklic, gospodarsko panogo in značilnosti podjetja.
Zdravje so merili na dva načina: zaposleni so ga ocenili na desetstopenjski lestvici, navedli pa so tudi število dni bolniške odsotnosti v 12 mesecih pred raziskavo.
Ugotovitve ne kažejo, da bi digitalizacija škodovala zdravju vseh zaposlenih. Poudarjajo pa, da sta pri uvajanju novih tehnologij pomembna vrsta dela in podpora podjetij, zlasti usposabljanje zaposlenih ter pomoč pri prilagajanju novim zahtevam.