Delo od doma prinaša več svobode, manj vožnje in lažje usklajevanje zasebnega življenja z delom. Toda če človek večino dneva preživi sam, lahko udobje spremljata osamljenost in slabše duševno počutje. Nova raziskava opozarja, da je tveganje večje pri ljudeh, ki živijo sami.
Raziskava je pokazala, da ljudje, ki živijo sami in opravljajo delo, ki ga je mogoče izvajati na daljavo, poročajo o več duševnih stiskah in družbeni izolaciji kot tisti, katerih delo zahteva prisotnost na delovnem mestu.
Raziskovalci so analizirali več kot desetletje podatkov iz nacionalnih raziskav. Ugotovili so, da so zaposleni, ki živijo sami in imajo možnost dela na daljavo, kar četrtino dni preživeli brez socialnega stika – več kot dvakrat pogosteje kot zaposleni v poklicih, v katerih je delo vezano na fizično prisotnost.
To pa še ne pomeni, da je delo od doma samo po sebi škodljivo za duševno zdravje. Druge raziskave so pokazale tudi nasprotne rezultate. Med približno 7700 zdravstvenimi delavci so tisti, ki so v celoti delali na daljavo, poročali o najvišji ravni pozitivnega počutja.
Delo od doma lahko pomembno zmanjša stres, saj odpade vsakodnevna večurna vožnja v službo, prihranjen čas pa je mogoče nameniti telovadbi in drugim dejavnostim, ki človeka izpolnjujejo. K boljšemu počutju pripomoreta tudi družba družine in hišnih ljubljenčkov. Ključno vprašanje je pogosto, koliko socialnih stikov ima človek zunaj dela in ali so okoli njega ljudje, ob katerih se počuti povezanega.
Strokovnjaki opozarjajo, da rešitev ni nujno preprosto vračanje v pisarne. Organizacijska psihologinja Constance Noonan Hadley pojasnjuje, da ljudje pogosto predpostavljajo, da je pisarna okolje, v katerem se lahko družbeno povežejo in počutijo izpolnjene, vendar ni nujno tako.
Čeprav vse več podjetij zaposlene poziva k vrnitvi v pisarne, sama fizična prisotnost med sodelavci še ne zagotavlja družbenega stika. Psihologinja Tammy Allen opozarja: "Ne moremo domnevati, da je nekdo samo zato, ker je v pisarni, dejansko v stiku z drugimi ljudmi." Tudi odnosi s sodelavci niso vedno pozitivni ali podporni.
Pomembnejša so okolja, v katerih se ljudje počutijo opažene, cenjene in razumljene. Zato lahko prisilna vrnitev v pisarno pri nekaterih doseže celo nasproten učinek. Delodajalci bi morali razmisliti o mentorstvu, družabnih skupinah in dogodkih, pri katerih bi zaposleni želeli sodelovati.
Za boljše počutje ni nujno potrebnih veliko družabnih dejavnosti. Že kratek pogovor s sosedom, natakarjem ali neznancem lahko okrepi občutek pripadnosti.
Hadley je v svoji raziskavi ugotovila, da ljudje kot najprijetnejše družbeno okolje pogosto ne navajajo niti doma niti pisarne, temveč tako imenovani "tretji prostor" – na primer kavarno ali drug prostor, v katerem so lahko bolj sproščeni, brez tekmovalnosti in pritiska, ki ga prinaša delovno okolje.
Pri delu od doma je zato pomembno ravnotežje. Človek, ki večino dneva preživi sam, lahko poišče priložnosti za stik z drugimi – na primer sprehod s prijateljem, delo iz kavarne ali večer, namenjen druženju.